Izobraževanje na področju matematike in naravoslovja ima ključno vlogo pri opremljanju otrok in mladih s potrebnimi spretnostmi in znanjem, da bodo odgovorni in aktivni državljani v naših hitro spreminjajočih se in tehnološko usmerjenih družbah. Vendar pa rezultati mednarodnih raziskav kažejo, da v Evropi precejšen delež 15-letnikov ne dosega osnovnih ravni znanja matematike in naravoslovja. V skupnem Evropskem izobraževalnem prostoru še nismo dosegli cilja zmanjšanja deleža učencev z nizkimi učnimi dosežki pod 15 odstotkov.
Poročilo Eurydice Increasing achievement and motivation in mathematics and science learning in schools (en, .pdf) raziskuje, kako različni izobraževalni sistemi s svojo strukturo in ukrepi prispevajo k izboljševanju znanja, spretnosti in kompetenc učencev pri matematiki in naravoslovju.
Osredotoča se na vzpostavljene podporne strukture za pomoč učencem z nizkimi dosežki, vključno z analizo organizacije pouka matematike in naravoslovja, učnih dosežkov in kontekstualizacije pouka. Poročilo poudarja pomen zagotavljanja zadostnega časa za poučevanje naravoslovja in matematike, sprotne učne pomoči, usmerjenega usposabljanja učiteljev in rednega spremljanja učnih dosežkov. S pomočjo povezave podatkov o dosežkih učencev in značilnosti izobraževalnih sistemov so avtorji poročila izluščili naslednje ugotovitve, ki lahko služijo kot podpora pri oblikovanju politik za izboljšanje motivacije in dosežkov na področju naravoslovja in matematike:
- Najbolj običajna oblika podpore učencem z nizkimi dosežki je organizacija individualne ali skupinske učne pomoči, tako v času pouka kot pred ali po njem. V državah, kjer je učencem na voljo taka oblika podpore, beležijo manjši delež učencev z nizkimi dosežki.
- Izobraževalni sistemi, v katerih so v učno pomoč učencem z nizkimi učnimi dosežki vključeni učitelji, opremljeni s posebno specializacijo, imajo v povprečju manj učencev z nizkimi dosežki.
- Teme, ki se nanašajo na varovanje narave ali zmanjševanje onesnaženja so večinoma prisotne v kurikulih evropskih držav, toda v več kot polovici izobraževalnih sistemov okoljska trajnostnost še ni umeščena v izobraževalne sisteme kot eno ključnih načel.
- Na trgu delovne sile je zabeleženo pomanjkanje učiteljev naravoslovja in matematike, izražena je tudi velika potreba po dodatnem profesionalnem razvoju aktivnih učiteljev.
- Kljub učinku epidemije COVID na učne izkušnje je po epidemiji le polovica izobraževalnih sistemov zagotovila dodatne ukrepe učne podpore.
Poročilo združuje kvalitativne informacije omrežja Eurydice iz 39 evropskih izobraževalnih sistemov in podatke o učnih dosežkih učencev na mednarodnih raziskav znanja TIMSS 2019 (Trends in International Mathematics and Science Study) in PISA 2018 (Programme for International Student Assessment).
V poročilu je kot primer dobre prakse naveden tudi razvojni projekt NA-MA POTI (Naravoslovna in matematična pismenost: spodbujanje kritičnega mišljenja in reševanja problemov), ki ga izvaja Zavod za šolstvo skupaj s fakultetami in vzgojno-izobraževalnimi zavodi in je sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada.
Objavljeno: Eurydice EACEA, 30. 6. 2022